MALTA - z avtom

Malta ni ravno pogost cilj slovenskih lastnikov jeklenih konjičkov. Redna trajektna linija s sodobnim katamaranom otoško državo povezuje s Pozzallom na jugovzhodu Sicilije. Povratna vozovnica za avto z voznikom se da dobiti že za okoli 100 EUR – v eno smer ni kaj dosti cenejša. Vožnja traja 3 ure in je običajno mirna.
Malto s sosednjim otočkom Gozom povezuje redna trajektna povezava, vožnja pa traja manj kot pol ure. Cena povratne vozovnice (avto in šofer) je okoli 15 EUR.

Na cesti
V tednu dni je mogoče lagodno prevoziti večino otoških cest, kar pomeni dobrih 250 kilometrov. Vožnje po levi se je mogoče hitro privaditi-tudi, če imaš volan na »napačni strani«. Malo težje pa se je sprijazniti z divjaško razpoloženimi domačini, množico krožnih križišč in pomanjkljivimi smerokazi. Semaforjev premorejo le za vzorec.
Parkiranje v bližini Vallette (prestolnica je zaprta za tuja vozila) pa tudi okoliških mestih je prava mora. Ko vidiš prosto mesto, ne premišljaj preveč. Potem se lahko naprej odpraviš peš ali s katerim izmed starinskih malteških avtobusov.
Avtocest seveda ni, le v okolici Vallette je nakaj kilometrov dvopasovnice. Ceste so ponekod glanc nove, spet kar naenkrat pa ozke in luknjaste. Vsekakor je dobro ves čas voziti bolj počasi. Cena goriva je podobna kot pri nas, torej nižja kot v Italiji.

Vredno ogleda:
vsekakor prestolnica Valletta ter okoliška mesta, ki so praktično združena v eno samo veliko naselje ob globokih zalivih Floriana ter sosednji rti Vittoriosa, Senglea in Cospicua. Vredno se je podati na vožnjo s turistično ladjo, ki zalive obkroži v nekaj urah in nudi najlepše razglede na mogočna srednjeveška obzidja. Večina jih začenja svojo plovbo v predelu Sliema. Množica hotelov, barov, trgovin in restavracij se od tega mestnega dela razteza vse do St Juliansa in Paceville, ki najbolj slovita po razgibanem nočnem življenju.

Največ starih avtobusov je bilo do leta 2011 mogoče videti na veliki postaji pred Valletto. Upam, da so nekaj primerkov ohranili v kakšnem muzeju.
Podobna atrakcija so tudi tradicionalni pisani čolni. Cela flota je zasidrana v pristaniškem mestecu Marsaxlokk.






Večji del otokov je skalnatih, poraslih le s travo in grmičevjem, ter še kakšnim borovcem. drevesa je praviloma mogoče občudovati le v parkih in vrtovih. Komur ni dovolj zgodovinsko-arhitekturnih znamenitosti Vallette in okoliških mest, se lahko odpravi še v staro otoško prestolnico Mdina. Na nekaterih koncih otoka je mogoče občudovati več tisočletno zgodovino ohranjeno v obliki skrivnostnih templjev. Kamnite tvorbe so postavili pred več kot 5500 leti. Templji so kljub številnim proučevanjem ostali skrivnostni - nihče ne ve, kdo so bili graditelji in s kakšnim namenom so jih postavili. Najbolje ohranjeni so Hagar Qim in Mnajdra na južni obali Malte, ter Ggantija na Gozu.



Največji vtis je name kljub obilivcam kamnitih palač in cerkva naredila narava. Večino otoških obal predstavljajo vratolomni klifi. Ponekod je možen dostop do kamnite obale, ki marsikje skriva čudovite posebnosti. Najlepši sta Modra jama na Malti
in Azurno okno, ter gobji otoček in zaliv v nekdanji jami (Dwejra) na Gozu.
Gozo premore eno samo peščeno plažo- Ramla bay in je tudi zato turistično manj obljuden, kar mu daje poseben čar.
Prijeten osamljen zaliv podoben mini fjordu najdete še v kanjonu Weid il Ghasri. Nad njim bi se dalo kampirati kak dan, morda celo prespati v nekakšnih jamah v zalivu.
Slikovit je tudi manjši zaliv Xslendiz nekaj hotelčki in mini solinskimi bazeni.
Leži le nekaj kilometrov pod otoško prestolnico Victoria. V njej se je vredno povzpeti vsaj na mogočno utrdbo, s katere se vidi skoraj po celem otoku. Na otoku Malta premorejo več peščenih obal. Najbolj znani sta Mellieha bay in Golden bay.

ZA VSE OTROKE
Otroci vseh starosti bodo navdušeni nad Popajevo vasjo, v kateri so nekoč snemali film o Popayu z Robinom Wiliamsom v glavni vlogi. Postavljena je v lepem zalivu, vidiš pa dokumentarec o filmu in nekaj trgovinic. Nad vasjo je še mini zabaviščni park, ampak res samo za ta najmlajše.
V bližini turističnega kraja Mellieha Bay je v nekdanjih solinah urejen manjši naravni rezervat za ptice. Vstopnine ni, imajo pa več opazovalnic z daljnogledi. Malčkom je na tem koncu na voljo še živalsko park Mediterraneo, z morskimi levi in delfini. S slednimi je možno plavati za zasoljeno plačilo. Precej cenejša zabava je obisk vodnega parka Splash and Fun s tobogani, valovi, animacijami in vsem kar sodi zraven.


EN AVTOKAMP
Dobre 3 km desno od pristanišča iz katerega vozijo trajekti na Gozo je urejen celo manjši kamp. Ni posebno atraktiven, brez sence, a ima montažni bazen, restavracijo in še kaj. Okolica je precej osamljena in za kakšen dan ni nič narobe, če bivakiraš kar v okoliških mini gozdičkih borovcev. Polotok je eden redkih predelov z več drevesi na kupu. Ob koncih tedna je tod gneča, saj si tudi domačini radi privoščijo piknik in divje kampiranje ob obali. Ta del otoka je tudi nasploh najbolj primeren za kampiranje, saj sta oba otoka drugod več ali manj precej gosto naseljena. K sreči prenočišča niso pretirano draga, saj je mogoče dobiti kakšno sobo tudi za manj kot 20 evrov.
Poleg vožnje po levi in angleščine so zapuščina Britancev tudi rdeče telefonske govorilnice in nabiralniki, ter modre luči nad policijskimi postajami.